Zgodovina HNMP v Sloveniji

Julija 2003 je pričel z delovanjem Pilotski projekt helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. V času projekta, ki je trajal od 16.7.2003 do 30.11.2006 je enota HNMP Brnik opravila 540 intervencij. S prvim decembrom 2006 je projekt prenehal in pričelo se je redno delovanje enote HNMP Brnik. Po mesecu in pol sodelovanja enote HNMP Brnik z rednim helikopterskim prevoznikom se je po sklepu vlade sodelovanje prekinilo in od tedaj dalje helikopterske prevoze za potrebe HNMP Brnik zagotavlja Policija, v primeru izpada policijskega helikopterja ali posadke pa Slovenska vojska.

Primarno helikoptersko reševanje

Začetki primarnega helikopterskega reševanja segajo v leto 1968, ko je helikopter takratne Letalske enote milice prvič sodeloval v gorski reševalni akciji, pri prevozu reševalcev in ponesrečenca izpod Mojstrovke in je bil do leta 2003 tudi edina oblika HNMP na predbolnišničnem nivoju, ki pa v praksi razen reševanja v gorah ni delovala. Skozi leta in desetletja so se posadke pilotov in letalskih tehnikov pri Letalski enoti policije ter zdravnikov in reševalcev iz Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) primerno usposobile za letalsko reševanje v naših gorah. Po svoji usposobljenosti se lahko merijo z večino podobnih organizacij v svetu. Kljub zelo dobro izurjenim skupinam letalskih posadk in reševalcev letalcev pa GRS še vedno deluje na prostovoljni osnovi, kar v primerih aktivacije ekipe od doma (izven dežurstva na Brniku ali zasedenosti ekipe HNMP) v mnogih primerih močno oteži organizacijo službe, podaljša odzivni čas in s tem možnost preživetja ponesrečenca.

Sekundarni helikopterski transport

Druga vrsta helikopterskega reševanja bolnikov je tako imenovani sekundarni transport, ki so ga leta 1993 organizirali v Kliničnem centru v Ljubljani. Njegov namen je transport kritično bolnih bolnikov in poškodovancev iz perifernih bolnišnic v Sloveniji ali bolnišnic v tujini na nadaljnje zdravljenje v Klinični center Ljubljana. Spremstvo in oskrbo pri transportu odraslih bolnikov in poškodovancev zagotavljajo anesteziologi in anestezijske sestre z Inštituta za anesteziologijo in Centra za intenzivno interno medicino. Transport novorojenčkov in kritično bolnih otrok so organizirali in ga izvajajo specialisti pediatrije Pediatričnega oddelka kirurških strok. Za transport so se vrsto let uporabljali  helikopterji Letalske enote policije, zadnja leta pa le Slovenske vojske. Služba za sekundarni transport je organizirana na osnovi stalne pripravljenosti in se aktivira po predhodnem dogovoru oddajne in sprejemne bolnišnice.

Pilotski projekt helikopterske nujne medicinske pomoči

Pilotski projekt helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju HNMP Brnik) v Sloveniji se je pričel 16. julija 2003. Pri nastanku pilotskega projekta so sodelovala Ministrstva za zdravje, obrambo, notranje zadeve in promet. Izvedba medicinskega dela HNMP Brnik je bil zaupana Osnovnemu zdravstvu Gorenjske, Zdravstvenemu domu Kranj, helikopter in letalsko posadko je zagotovila Slovenska vojska. Kadar zaradi drugih nalog helikopter in posadka niso bili na voljo, je svoj helikopter in posadko omogočila Policija.

Medicinske ekipe HNMP Brnik so sestavljali zdravniki, zdravstveniki in zdravstveni tehniki iz večjih prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči v Sloveniji (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in obala ) ter nekaj zdravnikov in zdravstvenik, ki imajo bogate izkušnje z delom v helikopterju v okviru Gorske reševalne službe. V projektu je skupno sodelovalo 59 članov, od tega 16 zdravnikov in 43 zdravstvenih tehnikov in diplomiranih zdravstvenikov. Posadko v helikopterju so v času intervencije sestavljali zdravnik in dva zdravstvena tehnika ter dva pilota in letalski tehnik. Praviloma je bilo mogoče prepeljati s helikopterjem naenkrat eno hudo poškodovano ali bolno osebo.

Čeprav je osnovna naloga HNMP Brnik izvajanje primarnih prevozov (z mesta dogodka v bolnišnico), se je HNMP Brnik izkazala kot zelo koristna tudi pri prevozih urgentnih bolnikov iz regionalnih bolnišnic v Klinični center (npr. akutni koronarni sindrom, akutna možganska kap, huda poškodba glave).
Enota HNMP Brnik je bila locirana na letališču Brnik in je pokrivala celotno državo. Praviloma je lahko aktiviral enoto HNMP Brnik zdravnik iz enote NMP na terenu, ki je postavil indikacijo za posredovanje enote HNMP Brnik. Intervencije so se opravljale v svetlem delu dneva – poleti od 7. do 19. ure, pozimi od 7. do 17. ure.

Delo enote HNMP Brnik v času projekta

V treh letih in pol letih dela je enota HNMP Brnik od 16.07.2003 do 30.11.2006 opravila 540 intervencij, kar je 1 intervencija na 2,3 dni. Pet intervencij je bilo izvedeno z letalsko posadko in helikopterjem Policije, vse ostale intervencije pa je izvedla Slovenska vojska. Povprečni čas trajanja celotne intervencija (od sprejema klica, poleta na mesto dogodka, oskrbe bolnika, poleta in predaje bolnika v KC do vrnitve na Brnik) je bil 1 uro in 57 minut, povprečen čas aktivacije (od sprejema klica do vzleta helikopterja z Brnika) pa 17 minut. HNMP Brnik so aktivirale enote NMP in bolnišnice po celi Sloveniji, z izjemo skrajnega severovzhoda države. Ekipe HNMP Brnik so obravnavale skupno 557 bolnikov in poškodovancev. 267 oseb je bilo obravnavano zaradi bolezni, 136 je bilo poškodovanih v prometnih nesrečah, 148 je bilo poškodovanih v nesrečah izven prometa, 6 oseb je bilo zastrupljenih.

Redna služba HNMP Brnik

S 1.12.2006 je pričela enota HNMP Brnik z rednim delom, potem ko se je zaključil pilotski projekt. Enota HNMP Brnik ima svojo bazo na letališču Brnik. Od leta 2016 deluje tudi enota HNMP Maribor iz baze na letališču Maribor. Čas delovanja službe je med 8. in 20. uro v poletni polovici leta, v zimski polovici leta se delo zaključi z vidnim delom dneva. Najkrajši delovni čas tako znaša od 8. do 16. 30 ure.

Aktivacija dežurne ekipe HNMP Brnik poteka za intervencije v urbanem okolju in nujne medbolnišnične prevoze preko dispečerskega centra zdravstva in za intervencije v gorah preko regijskih centrov za obveščanje.

Izvajamo primarne intervencije (aktivacija sočasno z ekipo NMP), sekundarne intervencije (aktivacija na terenu naknadno na zahtevo ekipe NMP ali nujni medbolnišnični transport) ter redkeje tercirane intervencije po dogovoru z ekipo za helikopterski medbolnišnični transport UKC Ljubljana.

20 let HNMP Brnik

“Večina naših intervencij je na terenu, ko nenadno resno obolelega ali hudo poškodovanega človeka prepeljemo v bolnišnico, manjši delež je prevozov med bolnišnicami. Poleg tega se je HNMP izkazala za zelo pomembno dopolnilo ekipam reševalcev na smučiščih in Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) ob nenadnem obolenju ali poškodbi v gorah. HNMP je nepogrešljiv del sodobnega zdravstva,« je ob 20. obletnici delovanja HNMP v letu 2023 izpostavil vodja HNMP Brnik Uroš Lampič.