« Intervencije februar 2008 (Nad oblaki v Bovec) | Vrni se na prvo stran | INTERVENCIJA HNMP BRNIK NA SV. PETRU NAD BEGUNJAMI »
V Sloveniji še vedno nimamo helikopterja za izključno medicinske potrebe.
Objavil : admin | avgust 19, 2008
Poročilo z udeležbe na svetovnem kongresu AIRMED 2008
V organizaciji EHAC (European HEMS and Air ambulance Committee) in čeških služb helikopterske nujne medicinske pomoči je med 20. in 23.majem 2008 potekal v Pragi na Češkem svetovni kongres letalske medicine AIRMED 2008.
Udeležili smo se ga številni predstavniki organizacij in služb iz 47 držav vsega sveta, ki sodelujemo pri oskrbi in prevozih bolnikov ter poškodovcev s helikopterji ali letali, s slednjimi predvsem pri premagovanju večjih razdalj. Slovenske barve sva v pisani druščini prvič na tako velikem dogodku zastopala Iztok Tomazin in Uroš Lampič iz Enote helikopterske nujne medicinske pomoči Slovenije (HNMP).
AIRMED 2008-SVETOVNI KONGRES V PRAGI 20.-23.5.08
Namen najine udeležbe je bil primerjati edino slovensko enoto HNMP (v tujini je v uporabi kratica HEMS- Helicopter Emergency Medical Service) z enotami drugih držav tako po strokovni, organizacijski, kot po tehnični plati. Želela sva se seznaniti z dosežki najbolj razvitih HEMS, s poudarkom na tem, kako so premagovali predvsem organizacijske in druge težave, s katerimi se z zaenkrat skromnim uspehom že dolga leta spopada peščica entuziastov, ki si prizadeva v Sloveniji vzpostaviti učinkovito HNMP v skladu z mednarodnimi standardi.
Čeprav bo enota HNMP Slovenije julija letos praznovala peto obletnico svojega obstoja (dobra tri leta je delovala kot pilotski projekt, od decembra 2006 kot redna služba), se pri vsakodnevnem delu še vedno soočamo s temeljnimi težavami, ki bi že zdavnaj morala biti rešene.
Slovenija je žal ena redkih, če ne celo edina »razvita« država, ki svojim državljanom doslej še ni zagotovila niti enega izključno medicinskim potrebam namenjenega helikopterja, ki bi deloval v sistemu NMP skladno z vsemi mednarodnimi standardi! Januarja 2007 smo po dobrem mesecu dni zaradi političnih iger ostali brez rednega prevoznika. Od takrat dalje opravljata helikopterske prevoze za potrebe enote HNMP Policija in Slovenska vojska s svojimi helikopterji in posadkami, a so ti prevozi žal le ena izmed njihovih dodatnih nalog…
Torej, kdor prej helikopter pokliče, ta ga tudi prej dobi (poleg HNMP ti dve enoti opravljata še prevoze za potrebe reševanja v gorah in težko dostopnih terenih (GRZS), medbolnišnične prevoze otrok in odraslih, vse ostale naloge zaščite in reševanja – iskanje pogrešanih oseb, gašenje požarov…, ter še ostale policijske in vojaške naloge). Zato včasih ne vemo ali bomo ob klicu na pomoč imeli na razpolago helikopter za odhod na intervencijo ali ne.
Žal se je že nekajkrat zgodilo, da na intervencijo nismo mogli, ker nismo imeli helikopterja, povsem redno pa se dogaja, da tudi večkrat na dan zamenjamo helikopterskega prevoznika, prenašamo težko in drago opremo iz enega helikopterja v drugega, kar je vsaj iz varnostih razlogov povsem nesprejemljivo.
Ob številnih kakovostnih referatih, posterjih in neprecenljivih osebnih srečanjih s kolegi iz tujine sva ugotovila, da pri našem delu uporabljamo znanje in opremo, ki je povsem primerljiva z najbolj razvitimi enotami v svetu. Prav tako se lahko pohvalimo s stalno prisotnostjo zdravnika v ekipi, kar iz finančnih razlogov ni povsod običaj, čeprav se te enote zavedajo slabosti take zasedbe. Kar se tiče organizacije, smo seveda povsem na repu razpredelnice zaradi trenutnega stanja, ki sva ga že opisala. Običajno so enote HNMP (HEMS) povezane v nacionalna združenja, ta pa v Evropi v EHAC.
Na tak način sprejemajo standarde, ki veljajo pri tovrstnem delu v Evropi in drugod po svetu, poleg tega pa nudijo taka združenja tudi pomoč pri organizaciji njenih članic v okolju, v katerem je, tudi ali predvsem zaradi nenaklonjene politične volje, ovir na poti več kot spodbude.
Prijetno sva bila presenečena nad napredkom HNMP (HEMS) na Češkem, Madžarskem in v še nekaterih »manj razvitih« državah, ki so nas po tej plati že prehitele. Češki kolegi so nama opisali, kako so z velikimi težavami in napori dosegli današnje stanje, ko imajo državo pokrito s številnimi bazami HEMS.
Med drugim so tožili državo zaradi neurejenih razmer, predvsem težav z vojsko in policijo, kasneje pa so pridobili veliko politično podporo, ki je ključna za razvoj HEMS. Lep dokaz za to sta bila predsednik češkega parlamenta in minister za zdravje, ki sta kot pokrovitelja tudi osebno otvorila AIRMED.
V filmu pa so prikazali ganljivo izjavo njihovega legendarnega bivšega predsednika Havla, ki je povedal, kako ceni HEMS, saj so mu rešili življenje. Madžari so v enem letu ob sodelovanju Avstrijcev vzpostavili 5 helikopterskih baz, celo Romuni že imajo prvi samo medicinskim potrebam namenjen sodoben helikopter.
Razvite države pa so tudi na HEMS področju večinoma zelo razvite. Nemci imajo na primer 80 HEMS baz, Japonci so jih v nekaj letih s sodelovanjem nemških strokovnjakov vzpostavili 14 in nameravajo kmalu dohiteti Nemce, Italijani imajo 47 baz…Nevzpodbudno trenutno stanje v Sloveniji sva na kratko že opisala.
Nekaj najzanimivejših strokovno medicinskih referatov:
– Prehospitalna obravnava hudih poškodb v Evropi in ZDA: primerjava različnih strategij oskrb (scoop and run / stay and play), dileme o smiselnosti nastavitve infuzije, intubacije in časovno zahtevnih postopkov na terenu pri določenih stanjih. Pomembno je odkriti kdaj je pacient »časovno kritičen«…
– Prehospitalna oskrba poškodb hrbtenjače, akutnega koronarnega sindroma, hudih opeklin, poškodb glave, poškodb starostnikov…
– Hipotermija po srčnem zastoju
– Sodobna oskrba dihalne poti
– Mehanska ventilacija med poletom
– Izboljšanje verige preživetja
Nekaj najzanimivejših referatov z drugih področij:
– Simulacija v letalski medicini: najpomembnejša je varnost, 70-80% letalskih nesreč je zaradi človeškega dejavnika. Na simulatorjih je možno cenejše učenje in usposabljanje tako medicinskih kot letalskih veščin.
– Mednarodne akreditacije HEMS: so nuja, vsaka resna služba HEMS bi jih morala pridobiti.
– Predstavitev razvoja HEMS v različnih državah.
– Predstavitev delovanja HEMS in ostalih služb pri različnih katastrofah npr. orkanu Katrina v ZDA.
– Evropski tenderji za vzpostavitev dejavnosti HEMS: Madžari so podrobno prikazali svoje težave pri vzpostavljanju HEMS (razpise, nasprotovanja, pravno, politično in drugo problematiko.
– Čezmejno sodelovanje evropskih držav na področju HEMS.
– Incident reporting: natančno anonimno poročanje o vseh nesrečah, nezgodah ali dogodkih, ki bi to lahko postali z namenom njihove analize in preprečevanja. Moto je, da so ugotovljene pomanjkljivosti ali napake predvsem priložnost za izboljšanje dela.
– Kriteriji izbora članov HEMS (zdravstveni, strokovni, psihološki…).
– Management medicinskega tveganja.
Ves čas kongresa je potekala tudi predstavitev najnovejših, za namene HEMS uporabnih helikopterjev vseh vodilnih proizvajalcev, prav tako so vodilni proizvajalci predstavljali najrazličnejšo opremo za izvajanje NMP na terenu in oskrbo pacientov med prevozi s helikopterji ali letali.
Ob tako zanimivih temah, ki so od jutra do večera potekale vzporedno v štirih dvoranah na dveh lokacijah v Pragi, je bilo zelo malo časa za ogled mesta, ki se ponaša s častitljivo zgodovino in kulturo.
Iz svetovnega kongresa AIRMED v Pragi sva se vrnila v »depresivno-maničnem stanju«.
»Depresivna« komponenta je bila zaradi opisanih razmer na področju HEMS v Sloveniji, za katere je po najinem mnenju najbolj odgovorno Ministrstvo za zdravje, ki v času od osamosvojitve ni znalo, zmoglo ali hotelo kljub različnim medresorskim interesom zlasti vojske, policije in drugih botrov poskrbeti, da bi Slovenija imela službo HNMP razvito v skladu z mednarodnimi standardi, kot jo imajo poleg najrazvitejših držav tudi tiste, na katere se včasih oziramo zviška npr. Češka, Madžarska, Slovaška.
Pa imamo zato veliko možnosti – od entuziastov med zdravniki in drugim medicinskim osebjem, ki si že vsaj poldrugo desetletje prizadevamo za napredek, do odličnih pilotov, letalskih tehnikov in še marsičesa.
»Manična« komponenta pa je bila zaradi vsega, kar sva v Pragi videla, slišala in spoznala in naju navdaja s še večjo voljo do premagovanjaa ovir, ki so na poti do uresničitve naših želja, predvsem pa potreb: organizirati sodobno HNMP v Sloveniji s helikopterji, namenjeni izključno potrebam HNMP z več bazami, ki bodo zagotavljale enakomerno pokritost potreb po helikopterski nujni medicinski pomoči na celotnem ozemlju države.
Vsi v Sloveniji, tako prebivalci kot turisti, si zaslužijo kakovostno in hitro helikoptersko nujno medicinsko pomoč ne glede na to, kje se ob nenadni obolelosti ali poškodbi nahajajo.
Ta trenutek temu žal ni v celoti tako in tudi s pomočjo naših prijateljev iz tujine, ki so morali pri organizaciji HNMP v svojih državah premagovati podobne ovire sva prepričana, da nam bo uspelo.
Osnovnemu zdravstvu Gorenjske se zahvaljujeva za podporo pri udeležbi na opisanem srečanju.
Uroš Lampič, dr. med., in prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med.
Objavljeno v kategoriji : STROKOVNI PRISPEVKI ČLANOV HNMP BRNIK | Comments Off on V Sloveniji še vedno nimamo helikopterja za izključno medicinske potrebe.
Vse pravice pridržane 2007 - 2016