Kategorije

Išči po spletni strani

Naključne objave:

Povezave

Arhiv:


« | Vrni se na prvo stran | »

Sodelovanje Združene ekipe HNMP GRZS v reševalni akciji na Mali Mojstrovki

Objavil : Binko | april 17, 2023

Od 27.4.2017 poteka projekt delovanja združene ekipe HNMP GRZS, kjer se za potrebe reševanja v gorah in drugih težko dostopnih terenih zdravniku in reševalcu HNMP pridruži reševalec letalec GRZS. Tako sestavljena ekipa je zmožna hitrega in kakovostnega nudenja nujne medicinske pomoči tudi tam, kjer je dostop helikopterske ekipe do pacienta mogoč le s pomočjo vitle ali prislona helikopterja. Do sedaj je združena ekipa opravila 576 intervencij in intervencija na Mali Mojstrovki po svoji kompleksnosti sodi med najbolj zahtevne, hkrati pa je učinkovita reševalna akcija plod odličnega sodelovanja vseh sodelujočih služb.

Objavljamo zapis Zale Dragonja, dr.med., ki je kot dežurna zdravnica HNMP Brnik v združeni ekipi HNMP GRZS skupaj z reševalcem HNMP Matjažem Žuro ter številnimi gorskimi reševalci aktivno sodelovala pri organizaciji in oskrbi poškodovanih v Župančičevi grapi na Mali Mojstrovki.

REŠEVANJE NA MALI MOJSTROVKI

Reševanje opisujem skozi svoje oči in v okviru, v katerem sem bila prisotna.
Dne 09.04.2023 smo ob 09.43 prejeli klic za reševanje pogrešanih v plazu v Župančičevi grapi na Mali Mojstrovki. S piloti Slovenske vojske smo se dogovorili o opremi, ki jo je potrebno vzeti na tako intervencijo (helikopterska žolna, dodatna medicinska oprema) ter odleteli z Brnika.

V okolici Radovljice smo pobrali reševalca letalca GRS Radovljica ter odleteli proti Vršiču. Vremenske razmere so bile slabe, vendar sta pilota med oblaki našla pot do prelaza. Tam smo pobrali še reševalca GRS Kranjska Gora in naredili prvi konkretni plan.

Oblačnost je bila nizka, vidljivost slaba. Pilot je povedal, da nas bo odložil višje na pobočju, do kamor se še da poleteti. Sredi pobočja nas je povitlal v strmino in pričeli smo pot po grapi navzgor. Gre za (sicer lažjo) alpinistično grapo povprečnega naklona 50 stopinj, tako da je po grapi potrebno poplezavati s pomočjo cepina.

Potrebovali smo cca 300 višinskih metrov vzpona, da smo prišli do ponesrečencev, katerih silhuete so se ob približevanju pričele obrisovati v megli. Vreme je bilo slabo – megla z vidljivostjo nekaj 10 metrov, veter, sneg. Odšla sem od ponesrečenca do ponesrečenca in naredila prvo oceno stanja ter jo javila v dolino. Zaprosila sem za aktivacijo dodatnega helikopterja in GRS zdravnika, saj je bilo poškodovanih pet od sedmih udeležencev, pričakovano reševanje pa dolgo in naporno.

Kmalu za nami so poškodovance dosegli še reševalec HNMP Matjaž Žura in še nekaj reševalcev GRS. Z reševalcem HNMP sva pričela oskrbovati dva najbolj poškodovana udeleženca, čeprav je v takih razmerah – v naklonini, hudem mrazu in z omejeno opremo, ki jo lahko prinesemo do poškodovancev, oskrba prilagojena okoliščinam. Skrbeli smo tudi za preprečevanje dodatne podhladitve, ki je pri poškodovancih še posebej nevarna. Pod nami se je ves čas slišalo brnenje helikopterjev (reševanju se je priključil še policijski helikopter), ki so do meje vidljivosti vozili dodatno opremo in reševalce – le-ti so v megli prihajali po grapi navzgor, otovorjeni z vsem potrebnim. Reševanju se je priključil tudi zdravnik GRS dr. Arh.

Vreme se je vmes slabšalo, oblačnost zgostila, pričel je padati sneg. Razmere so se poslabšale do točke, da sta oba helikopterja ostala prizemljena. Zaprosila sem, da na Vršič pošljejo še reševalna vozila, saj ni bilo jasno, ali bo poškodovance glede na stanje vremena sploh mogoče transportirati v dolino s helikopterjem.

Po ocenah, da bomo vsaj štiri poškodovance morali v dolino spraviti na nosilih, smo se zavedali, da to pomeni ogromno količino opreme – nosila za imobilizacijo in prenos, opremo za sidrišča v snegu, vrvi za spust. Po celotni grapi je bilo treba izdelati sidrišča za spust, za tak podvig pa je potrebno veliko reševalcev, ki imajo vsa potrebna znanja. Glede na oceno poškodb smo določili vrstni red poškodovancev za spust in spremljevalce, ki jih bodo spremljali med reševanjem. Z reševalcem HNMP sva spremljala vsak enega huje poškodovanega, ki smo ju prva pričeli spuščati proti dolini, z ostalimi tremi pa je ostal dr. Arh.

Prva dva poškodovanca smo že spuščali po grapi navzdol na klasičen način, ko so se vremenske razmere ponovno izboljšale do te točke, da je izkušen pilot SV poizkusil z reševanjem – najprej se je v spremstvu reševalca letalca povitlal pacienta, ki je bil v grapi nekoliko višje in ga predal v oskrbo v reševalno vozilo NMP Tolmin na Vršiču.

Jaz sem medtem nadaljevala s sestopom peš po grapi, pa je bilo vremensko okno dovolj dobro, da sem se lahko povitlala v helikopter, nato pa smo v spremstvu reševalca letalca povitlali še poškodovanko, ki so jo že spustili nekoliko nižje po grapi. Ponovno smo pristali na Vršiču, kjer smo v helikopter naložili še poškodovanca, ki je bil prej predan v reševalno vozilo.

Naj povem, da ni praksa, da v helikopterju transportiramo po dva poškodovanca, vendar so bile razmere izredne, in smo ju želeli oba čimprej spraviti v bolnišnico. V UKC Ljubljana sva ju spremljala jaz in reševalec letalec, ki je sicer tudi reševalec HNMP. Matjaž je ostal na terenu in pomagal oskrbovati in transportirati tretjega najhuje poškodovanega.

Na UKC Ljubljana sem zaprosila za predajo pacientov na heliportu, kjer sta nas že čakali dve ekipi iz kirurške reanimacije, da smo se lahko mi čimprej vrnili na reševanje. Pacienta smo predali in odleteli nazaj proti Vršiču. Med letom nazaj sem prvič čutila utrujenost, žejo in lakoto – od pričetka psihofizično zelo napornega reševanja je minilo že nekaj ur.

Kljub temu je bila ob prihodu nazaj na Vršič ponovno prisotna zbranost.
Helikopter SV je iz spusta po smeri povitlal še zadnjega poškodovanega, nato pa smo iz reševalnega vozila NMP Tolmin prevzeli pacienta, ki je bil naslednji določen za transport v Ljubljano, kamor smo ga tudi prepeljali.

Ostala dva poškodovanca je reševalno vozilo odpeljalo v SB Jesenice. S tem je bila naporna reševalna akcija za nas zaključena – ne pa tudi naš delovni dan, saj smo kasneje odleteli še na reševanje štirih nepoškodovanih v bivak pod Skuto, pa vremenske razmere evakuacije niso omogočile.

Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem sodelujočim na reševalni akciji – ekipi helikopterja Slovenske vojske, ki je res opravila neprecenljivo delo, vsem ekipam sodelujočih postaj gorskih reševalcev (in zdravnika), ki nesebično hitijo na pomoč v vseh razmerah, ekipi helikopterja slovenske Policije, ekipam NMP Jesenice in Tolmin (nekateri od njih so na reševanje prišli na prost dan od doma), Regijskim centrom za obveščanje, Dispečerski službi zdravstva, ekipam UKC Ljubljana in Jesenice. Take nesreče pokažejo, da skupaj zares zmoremo.

Avtorji fotografij: Dragonja Zala, Finžgar Gašper in Žura Matjaž.

Za odlično opravljeno delo se je združeni ekipi HNMP GRZS ter ostalim sodelujočim v obsežni reševalni akciji zahvalil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Objavljeno v kategoriji : NOVICE, FOTOGALERIJA | Comments Off on Sodelovanje Združene ekipe HNMP GRZS v reševalni akciji na Mali Mojstrovki